Zajci in zajci so si na prvi pogled zelo podobni, zato mnogi verjamejo, da so domači zajci potomci svojih divjih prednikov. Pravzaprav to ni res. Med člani družine Hare je več deset rodov in vrst, razlike med katerimi so lahko različne. Zato je treba razumeti, kako se divji ali domači zajec razlikuje od zajca, kakšne značilnosti in posebnosti imata oba predstavnika.
Kje živijo?
Zajci živijo skoraj po vsem svetu z izjemo Avstralije in Antarktike, vendar tam sploh ni endemičnih kopenskih sesalcev. V večini primerov zajci živijo v Evropi, v gozdovih in gozdno-stepskih območjih. Pri nas jih najdemo skoraj povsod, tudi v naseljenih območjih, največ pa jih je na ohranjenih gozdnatih »otočkih«, v predgorju in divjih, redko poseljenih območjih.
Toda divji zajci množično živijo v Avstraliji, Severni in Južni Ameriki ter drugod, v Evraziji pa jih praktično nikoli ne najdemo. Tukaj živijo domači zajci - daljni potomci divjih prednikov, pridobljeni z naključno in ciljno večstoletno selekcijo. Na južni celini so zajci postali naravna nadloga, saj uničujejo travo, potrebno za prehrano drugih živali, zlasti ovac, ki so glavni steber avstralskega kmetijstva.
Zunanje razlike
Kljub sorodstvu se zajci in kunci zlahka razlikujejo po naslednjih značilnostih:
- Zajci so večji od zajcev. Povprečna teža zajca lahko doseže do 5,5 kilogramov, zajca - do 7 kilogramov. Kunci v povprečju tehtajo do 2,5-3 kilograme, čeprav rekorderji številnih mesnih pasem dosežejo težo 10 kilogramov.
- Zajci imajo togo strukturo telesa, podolgovato glavo in ušesa. Sluh jim je izjemno pomemben, zato so njihova ušesa povečana, dolge noge pa jim omogočajo, da visoko skočijo in hitro tečejo, da se izognejo zasledovanju.
- Kunci imajo bolj zaobljeno glavo, kratka in široka ušesa ter krajše tace kot zajci.Pomembnejša jim je zmožnost kopanja lukenj in kompaktne dimenzije, da se prilegajo tesnim hodnikom in plazilnicam.
- Zajci so beli in rjavi, pasem domačih zajcev in ustreznih zunanjih značilnosti ter barv je več desetkrat več.
- Zajci ne spreminjajo barve dlake glede na letni čas, zajci pa spreminjajo. Pozimi so bele, da so nevidne na snežni odeji, poleti pa sive, da se zlijejo z barvo zemlje. Pri divjih kuncih to ni tako pomembno, ker se skrivajo pod zemljo, domačim pasmam pa je selekcija omogočila različne barve in dolžine dlake, odvisno od njihove namembnosti - meso, koža, koža ali puh.
Čeprav so si te živali podobne, jih je med primerjavo mogoče zlahka razlikovati.
Kako je življenjski slog drugačen?
Zajci so po naravi samotarji, z nasprotnim spolom se srečajo le v času gnezdenja. Tavajo, ne gradijo domov, uporabljajo naravna zavetišča.
Kunci živijo v sedečih skupinah, kopljejo luknje, kjer živijo več let in vzgajajo svoje potomce. Njihovi rovi so umetnine, podzemna večnadstropna mesta z več vhodi in izhodi, slepimi ulicami in lažnimi luknjami za prevaro številnih plenilcev.
Obe vrsti imata veliko sovražnikov, razen ljudi. Lovijo jih lisice, divje mačke, risi, sove in druge ptice ujede, divji psi, volkovi, kojoti, beli dihurji, kune, rosomahi in druge živali pa se ne bodo odrekle jesti svežega mesa.
Primerjava vedenjskih značilnosti
V primeru nevarnosti obe vrsti zamrzneta na mestu in poskušata postati čim bolj nevidna ali pa takoj hitro poletita. Če je v bližini luknja, se lahko zajec skrije vanjo, zajec pa bo poskušal pobegniti.Hkrati so njegovi gibi specifični, ni zaman, da pravijo "veter kot zajec."
Oba predstavnika bosta zaščitila svoje potomce, poskušala odpeljati plenilca stran od potomcev, pogosto pa se žrtvovati.
Razmnoževanje in odnos do potomcev
Zajci se lahko razmnožujejo v šestih mesecih, v najugodnejših vremenskih razmerah za rojstvo in vzgojo potomcev. Zajci nimajo te omejitve, saj lahko v svojih rovih nudijo udobje svojim potomcem kadarkoli v letu. Skoraj vse leto prinašajo zajce.
Zajci se skotijo po 45-dnevni brejosti, puberteti, videči in nekajkrat večji od zajčjih mladičev. So sposobni, od rojstva se znajo instinktivno skriti, zamrzniti na mestu ob najmanjši grožnji. Tudi če mati umre, ima potomec možnost preživetja. Nekaj dni po rojstvu se lahko prehranjujejo z drugimi živili in ne z materinim mlekom, kar poveča njihove možnosti za preživetje v naravi. Zajčki so samostojni in zgodaj zreli ter se ločijo od matere.
Zajčji mladiči pridejo na ta svet goli, drobni, slepi in gluhi, popolnoma nemočni in v vsem odvisni od mame. Nosečnost kunčje samice traja 30 dni, po 3-7 dneh je pripravljena na novo parjenje. Mali zajčki se vsaj mesec dni prehranjujejo z materinim mlekom, na drugo hrano se navajajo počasi in postopoma. Zelo potrebujejo toploto, zato kunčja v mrazu obloži gnezdo s puhom in jo greje s telesom.
Ali je prehod možen?
Jasen pokazatelj razlik med živalmi je njihova genetika. Imajo različno število kromosomov: zajci jih imajo 22, zajci pa 24. Že to je dovolj, da je križanje med njimi nemogoče.
Ne samo, da je to v naravnih razmerah nedosegljivo, tudi poskusi, da bi jih povezali z genskim inženiringom, so bili neuspešni. Vse to nam omogoča, da varno trdimo, da te živali kljub vsem podobnostim niso bližnji sorodniki in poleg tega niso izhajale druga od druge.
Kakšna je razlika med kunčjim mesom in zajčjim mesom?
Divji zajci in zajci so divjad, to je živali, ki se lovijo v naravnih razmerah. Njihovo meso je bolj pusto in žilavo, ima izrazito aromo, zato so bolj cenjene mlade živali do enega leta, ki imajo mehko, pusto meso s prijetnim vonjem po travi.
Meso zajcev ima temno rdeč odtenek, precej gosto konsistenco, minimalno količino maščobe poleti in malo več pozimi. Pri divjih zajcih je svetlejši in mehkejši, z manj opazno aromo po divjačini.
Domači kunci so najbolj dietetični izdelek, ki je dovoljen za hranjenje bolnih ljudi in majhnih otrok. Njihovo meso je mehko, svetlo rožnato, pusto, a sočno. Z lahkoto se absorbira, hitro prebavi in tudi v velikih količinah ne vodi do debelosti. Pripravimo ga lahko na desetine načinov.
Zajčje meso in meso divjih zajcev sta izvrstna poslastica, ki jo uvrščamo v visoko kuhinjo. Morate vedeti, kako ga pravilno kuhati. Za omilitev trdote in zmanjšanje izrazitega vonja ga predhodno namočimo v sirotko ali vodo z limoninim sokom, mariniramo in skuhamo z dodatkom zelišč, najpogosteje rožmarina, timijana, brinovih jagod, predhodno zalijemo z mastjo, da se bolj strdi. sočno. Pri divjih in domačih živalih se uporablja skoraj ves trup, pa tudi jetra. Zajčje ledvice so prefinjena poslastica.
